Znamka je simbol in bistvo vsakega podjetja. Gre namreč za tisti prvi stik s stranko, za nekaj, kar vzpostavi prvo asociacijo. Na podlagi preteklih dobrih izkušenj s podjetjem se stranka odloči, da bo nakup ponovila. Problem se pa lahko pojavi, če je znamka drugega podjetja, ki se ukvarja z enako dejavnostjo, precej podobna. Tako lahko pride do zmešnjave. Stranka se odloči za nakup nekega produkta, vendar ta v končni fazi ni tisto, kar si je želela. Tako sta oškodovana oba: stranka in drugo podjetje, od katerega je stranka prvotno hotela kupiti izdelek.
Kaj storiti, da bi to preprečili?
Seveda se da takim situacijam izogniti. Oziroma v primeru, če se nam zgodi nekaj takega, lahko drugo podjetje tožimo. Seveda le v primeru, če smo pred tem blagovno znamko zavarovali.
Registracija blagovne znamke je postopek, ki je za vsako državo nekoliko drugačno. Lahko se odločimo za zavvarovanje znotraj državnih meja ali pa tudi širsše; v nekaterih državah EU ali tudi izven tega območja.
Če se zaenkrat omejimo na Slovenijo. Registracija v tem primeru poteka prek Urada za intelektualno lastnino. Postopek lahko sprožimo sami ali pa si pomagamo s pooblaščencem. Prednost sodelovanja s pooblaščencem je v tem, da nam ni treba skrbeti, če smo vlogo prav izpolnili, če smo priložili vse zahtevane priloge. On namreč ve, kako je treba speljati postopek, da bo skladen s predpisi.
Ko vloga prispe na Urad, jo pristojen svetovalec najprej pregleda in preveri, če je vse v redu. Če je vloga popolna, se preveri še, če je predlagano blagovno znamko sploh možno zavarovati. Če je možno, potem se podatke o podjetju in znamki objavi na spletni strani Urada. Tam je na vpogled širši javnosti in če se v roku 90 dni ne pojavi nobena pritožba nanjo, je registracija uspešno izvedena. Za sam postopek je treba sicer plačati tudi pristojbino.
